Tridnevni razširjeni programski lok s filmskimi projekcijami, predstavitvami, pogovori, predavanji, panelnimi razpravami, razstavami, vodstvi in druženji sledi kuratorskim izhodiščem 35. grafičnega bienala Ljubljana.

ČETRTEK, 16. november

11.00–14.00, Avditorij Moderne galerije
Bienalske filmske projekcije, I. del

Uvodni nagovor: Kwasi Ohene-Ayeh (Exit Frame Collective) in Anita Afonu

Nii Kwate Owoo: Skrivaš me, 1970, 16 min
Dokumentarni film ganskega producenta in režiserja Niija Kwateja Owooja (1944) velja za prvi film angleško govoreče neodvisne Afrike. Razkriva na tisoče do tedaj še ne videnih umetniških del ganskega ljudstva Asante in mesta Benin, ki so ga v 19. stoletju izropale britanske ekspedicijske sile.

Jihan El Tahri: Kuba, afriška Odiseja, 2011, 120 min
Film nagrajene egiptovsko-francoske režiserke Jihan El Tahri razkriva še nikoli povedano zgodbo o kubanski podpori afriškim revolucijam, ki veljajo za ene najostrejših spopadov za vire in ideologijo.

16.00–17.00, MGLC Grad Tivoli in MGLC Švicarija
Vodstvo s kuratorji 35. grafičnega bienala Ljubljana

18.00, Plečnikova trafika na Prešernovem trgu
Grafična mapa umetnikov 35. grafičnega bienala Ljubljana, Sveti kot, odprtje razstave

PETEK, 17. november

11.00–13.00, Avditorij Moderne galerije
Bienalske filmske projekcije, II. del

Uvodni nagovor: Sanaz Sohrabi

Sanaz Sohrabi: Prizori ekstrakcije (izvirni naslov v perzijščini: صحنه های استخراج Sahnehaye Estekhraj), esejski film, 43 min, Kanada/Iran, 2023
Film gledalca popelje na sprehod po arhivih podjetja British Petroleum, kjer so fotografije in posnetki, ki hranijo dokaze o tej široki kolonialni mreži geoloških raziskav. Film prikazuje tehnično in socialno prepletenost med naftno infrastrukturo in kamero v času, ko je British Petroleum deloval v iranskem naftnem bazenu.

Joyce Joumaa: Ostati v ne več, 2023, 40 min
Leta 1962 so Oscarja Niemayerja povabili k zasnovi mednarodnega sejmišča v Tripoliju v Libanonu, a ni bilo nikoli zgrajeno. Kanadska video umetnica Joyce Joumaa se v filmu osredotoči na nenavadne poti arhitekture v tej državi.

15.00-16.00, Atelje SVS
Sreda v sredo (SVS) v dialogu z vsestranskim ustvarjalcem Marko. K. Gavezom, delavnica

17.00–18.00, MGLC Švicarija
Osrednji govorec kąrî'kạchä seid'ōu
Uvodni nagovor: Nevenka Šivavec, direktorica MGLC, in Ibrahim Mahama, umetniški vodja bienala

V tem predavanju kąrî'kạchä seid'ōu predstavi svoje poglede na politiko praznine – njen konceptualni okvir, emancipatorno naravo in druge potenciale, povezane z njegovo umetniško prakso ter z njenim vplivom v Gani in drugod. Razpravlja tudi o tem, kar je teoretično in v praksi opredelil kot dar, ki ne temelji na vzajemnosti, temveč na radikalni delitvi in/ali velikodušnosti na planetarni ravni.
Umetnik – intelektualec, pesnik, matematik in pedagog kąrî'kạchä seid'ōu je ključni akter ganske nelastniške umetnosti in soustanovitelj eksperimentalnega inkubatorja sodobne umetnosti blaxTARLINES KUMASI. Svetuje vse več umetnikom, kuratorjem in pisateljem. S svojo umetniško prakso je v Gani sprožil umetniško revolucijo. Tema 35. grafičnega bienala v Ljubljani je povsem v skladu z njegovimi umetniškimi in političnimi usmeritvami.

18.00–19.30, MGLC Švicarija
Bienalski zbornik, pogovor ob izidu

Osrednjo razstavo in javni program 35. grafičnega bienala Ljubljana spremlja bienalska publikacija, ki ponuja kritični vpogled in preizprašuje zapleteno naravo emancipatornega podtona letošnje bienalske izdaje z naslovom Iz praznine so prišli darovi kozmosa. Prinaša besedila in eksperimentalne prispevke najrazličnejših avtorjev, od kuratorjev, arhitekturnih zgodovinarjev, kritikov do teoretikov in umetnikov. Zbornik so uredili Kwasi Ohene-Ayeh, Kelvin Haizel, Patrick Nii Okanta Ankrah in Selom Kudjie.

SOBOTA, 18. november
Program poteka v Cukrarni

Uvodni nagovor: Exit Frame Collective

11.00–12.30
O radikalni pedagogiki, panelna razprava
Sodelujejo: Gudskul (Indonezija), Àsìkò Art School (Nigerija), blaxTARLINES KUMASI (Gana)
Moderator: Exit Frame Collective

Te tri institucije s svojim delovanjem spodbujajo pomembne in uspešne modele radikalne pedagogike, od katerih se lahko marsikaj naučimo. Gudskul je transdisciplinarna izobraževalna platforma, ki so jo leta 2018 v Džakarti v Indoneziji vzpostavili kolektivi ruangrupa, Serrum in Grafis Huru Hara. Àsìkò Art School je pettedenski pedagoški program, namenjen afriškim umetnikom in kuratorjem, ki ga je leta 2010 v Lagosu v Nigeriji zagnala kustosinja Bisi Silva (1962–2019) in združuje različne formate, od delavnic in laboratorijev do rezidenčnih programov. BlaxTARLINES KUMASI je inkubator za sodobno umetnost in odprtokodni kolektiv z domicilom na Oddelku za slikarstvo in kiparstvo Univerze za znanost in tehnologijo Kwameja Nkrumaha (University of Science and Technology, KNUST) v Kumasiju v Gani, ki se od leta 2000 osredotoča na nove, »postzahodne« pristope k izobraževanju in usposabljanju na področju umetnosti.

14.00–15.00
Vzpostavljanje institucij v času krize: SCCA Tamale (Gana), predstavitev
Center za sodobno umetnost Savannah (Savannah Centre for Contemporary Art, SCCA) je skupnostno voden projektni prostor, razstavno-raziskovalno središče ter kulturni repozitorij, ki se osredotoča na umetniške in kulturne prakse 20. stoletja in združuje umetnike, ki delujejo v Tamaleju v Gani.

15.00–16.30
O arhitekturi, (socialističnem) internacionalizmu in popravilu, okrogla miza
Udeleženke: Doreen Mende, Lama El Khatib, Charlotte Grace
Povezovalka: Dubravka Sekulić

Socialistični internacionalizem si je prizadeval, da bi se različni svetovi v boju za osvoboditev povezovali v podporne mreže, ob predpostavki, da se mora za to, da bi bili vsi ljudje svobodni, spremeniti ves svet. Gradil je materialne in nematerialne arhitekture kot fragmente pričakovanega novega sveta. Vendar pa sta izražanje solidarnosti in njeno prakticiranje vedno dve različni stvari, in socialistične države so posnemale nekatere asimetrije in hegemonije, za katere so trdile, da jih želijo odpraviti. Čeprav se danes zdi, da je socialistični internacionalizem stvar preteklosti, so spomini na boje še vedno živi, povezave pa pritajene čakajo, da se aktivirajo ... Pogovor ne bo izhajal iz izgubljenih preteklosti, temveč iz prihodnosti, ki jo je mogoče popraviti in ponovno pridobiti. Kaj danes pomeni solidarnostno delovanje? Doreen Mende, Lama El Khatib in Charlotte Grace bodo v pogovoru z Dubravko Sekulić razmišljale o tem, kako lahko pretekli emancipatorni internacionalizmi nagovorijo sodobne ter skupaj poletijo proti zeleni in rdeči prihodnosti, v kateri bosta hegemonija in nepravičnost stvar preteklosti.

Doreen Mende, kustosinja, pisateljica, teoretičarka in predavateljica, je vodja transdisciplinarnega projekta Dekolonizacija socializma. Zapleteni internacionalizem, posvečenega raziskovanju liminalnih stičišč umetnosti, arhitekture in kibernetike. Charlotte Grace je arhitekturna raziskovalka, organizatorka in vodja teorije na magistrskem programu City Design na Fakulteti za arhitekturo na Royal College of Art. Pravkar je zaključila doktorski študij o družbeno-prostorskih dimenzijah sirske regije Rojava.

Dubravka Sekulić je arhitektka, teoretičarka in predavateljica, ki se ukvarja z razmišljanjem o preteklostih in prihodnostih internacionalistične solidarnosti v duhu pojma neuvrščenosti in arhitekture, ki jo je po neuvrščenih državah nekdaj gradila jugoslovanska gradbena industrija.

17.00–18.30
Ponovno uvrščanje neuvrščenosti: O prazninah, začeti na začetku
performans, instalacija, diskurz
izvaja NAM ChoreoLab

NAM ChoreoLab je modularni raziskovalni koreografski laboratorij s ciljem ponovnega branja gibanj/a neuvrščenih v preseku spekulativnega historizma in futurizma, diskurzivno, instalacijsko, performativno, po metodologiji pa (kvir)feministično in dekolonialno.
Raziskava, koreografija, arhiv, performans, instalacija, diskurz: Sonja Pregrad, Ana Dubljević, Viktorija Ilioska, Dražen Dragojević
Video: Thilo Garus, Dražen Dragojević
Trajanje: 90 min

Simpozij poteka v angleškem jeziku. Vstop prost.

Prijavite se tukaj.