Ibrahim Mahama, ki živi in dela v Akri, Kumasiju in Tamaleju v Gani, razstavlja na vodilnih mednarodnih prizoriščih, kot so beneški bienale, bienale v Sydneyju, Galerija Saatchi v Londonu, K21 v Düsseldorfu. V svojem delu tematizira vrednote, mednarodno trgovino, migracije in posledice kolonializma. Pogosto dela z najdenimi predmeti, ki jih preoblikuje in jim daje nove pomene.

Umetnika zastopa ena od vodilnih svetovnih galerij White Cube iz Londona, dobiček od svoje umetniške prakse pa Mahama namenja vzpostavitvi kulturnih in izobraževalnih institucij v Gani in njihovi podpori. S svojim delovanjem razvija načine, kako obdržati sodobno afriško umetnost na celini.

Mahamovo zanimanje se že dolgo usmerja v gansko infrastrukturo iz obdobja po osamosvojitvi leta 1957, še posebno v zgradbe, nastale v okviru Nkrumahovega socialističnega programa, s katerim si je prizadeval za gansko samozadostnost. Ta infrastruktura je bila kasneje v celoti opuščena. V tem obdobju je še posebno pomemben vpliv, ki so ga imeli arhitekti iz nekdanje Jugoslavije na izgradnjo institucionalnih objektov. Ibrahim Mahama vidi umetniško vodenje ljubljanskega grafičnega bienala kot izziv in priložnost, da razišče ta del zgodovine in znova obudi nekatere izgubljene trenutke ali splete vezi, ki so nekdaj obstajale med Gano in Jugoslavijo.