Amina Menia

Amina Menia v instalaciji Razširitve boja razmišlja o spontanih urbanih formacijah v alžirski prestolnici. Francoske kolonialne oblasti so zgradile mestno središče, ki je vse od osamosvojitve Alžirije leta 1962 ostalo skoraj nedotaknjeno. Pri tem so Francozi arhitekturo in urbanistično načrtovanje prilagodili svojemu priseljenskemu načinu življenja. Na svojih vsakodnevnih sprehodih po Alžiru je umetnica opazila »začasne praznine« na pločnikih – območja, ki jih prebivalci obdajo z vrečami iz jutovine, da postanejo nedostopna. To počnejo pred kolonialnimi stavbami, na katerih potekajo gradbena dela. Tako mimoidoče opozorijo na transformacijo, ki se odvija, pripravijo prostor za morebitno parkirno mesto in preprečijo sosedom, da bi tja metali smeti. Ko se mesto spreminja, da bi ustreglo trenutnim potrebam in okusom, izgublja breme svoje kolonialne dediščine. Vreče, napolnjene z gramozom in delčki odsluženih delov stavb, temi fragmenti druge dobe, dolgo ostajajo na prostem in tako postanejo gostitelji ekosistema invazivnih rastlin. Razširitve boja reinterpretirajo te pojave z instalacijo in serijo litografij. Delo proučuje, kako lahko človeški in nečloveški poseg reapropriira, rekonfigurira in prevzame urbana materialna okolja. Neformalne razporeditve v urbanih prostorih obravnava kot arhivsko snov ter aktivira njihovo zgodovinsko materialnost in poetični potencial.