Anita Afonu

Prihod filma v afriški prostor v kolonialnem obdobju je spodbudil razmah medija, ki je postal izjemno pomemben element popularne kulture predmilenijskih generacij v številnih afriških državah. Po osamosvojitvi je Gana ustanovila podjetje za upravljanje in vodenje produkcije in distribucije filmov ter odzivov nanje. Ob neslavnem koncu obetavne vlade, ki je svoja prizadevanja gradila na egalitarnih idealih ter kulturni in ekonomski svobodi, je podobna usoda doletela tudi mlado institucijo. Fragmenti časa, ki jih Anita Afonu v tem delu predstavi v obliki gibljivih in negibljivih slik kot tudi predmetov, odkrivajo drobec tega, kar je ostalo od ganskega filmskega podjetja GFIC dolgo po njegovem propadu, ko se je pod pretvezo privatizacije na ozemlju lastne države znašlo v primežu tujih lastnikov. Delo prikazuje za silo pokrpano životarjenje tega organizma z modricami, ki poglabljajo naše hrepenenje po rekonstrukciji in ohranitvi ostankov.