Virginia Chihota

Virginia Chihota se vrne k fragmentom grafik iz svojih formativnih let, ko je študirala v Harareju pri Chikonzeru (Chiku) Chazunguzi. Raznolike grafike zaznamujeta energija neposrednega eksperimentiranja in spontanih poskusov s suho iglo pa tudi razdelava materialnosti najdenih materialov, kot so rentgenske slike, ki jih je umetnica zbirala in pobelila, kar ji je omogočilo delo z obrisi fantomskih podob, ki so pogosto vsajene v sam medij. Te grafike so z umetnico potovale leta, tokrat pa jih zaznamuje z novimi gestami in z obvladovanjem drugih tehnik, kot so jedkanje, akvatinta, kolagrafija in sitotisk, ter predvsem zrelim odnosom do sitotiska. Plastenje je vidno v predstavitvi, kjer mreža za sitotisk drži odtise na vrveh za sušenje perila, pri tem pa razkriva proces in kaže ureditev studia, ki je del umetničinega doma. Tri različna tekstilna »sita« povezujejo Chikovo dediščino, umetničino osebno potovanje iz Zimbabveja v Črno goro ter nazadnje v Etiopijo in spomin na zimbabvejske umetnike, ki so svoja dela podarjali nekdanji Jugoslaviji. S tem delo odpira intimen dialog o grafiki kot učnem procesu skozi čas in prostor ter uokvirja vpogled v psihološki prostor, na videz poln duhov, ki v sebi nosi genezo, identiteto, spomin in proces ter se ozira v preteklost skozi tančico ‘praznine, iz katere so prišli darovi kozmosa’.

*Jer 1,5, Sveto pismo Stare in Nove zaveze, Slovenski standardni prevod, © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije.