Tjaša Rener

DROBNA GALERIJA

Tjaša Rener, ki trenutno ustvarja v Gani in Sloveniji, se je v zadnjem desetletju posvetila ustvarjanju prostorov, ki prečijo različne umetniške izraze in možnosti dostopa do umetniških vsebin. Njena projekta Open house studio v Gani in multikulturno središče Panovci 9 v Sloveniji sta stičišči kulturnega sodelovanja onkraj hierarhičnih ločnic sever/ jug. Z Drobno galerijo prostor klasične galerije zgosti v miniaturo, s čimer preizprašuje konvencije klasičnega razstavljanja in vabi lokalno skupnost, še zlasti mlajše obiskovalce v Gani, da pomirijo svoje strahove in prebudijo radovednost ter stopijo v stik z umetnostjo na nove načine. Drobna galerija si prizadeva oblikovati platformo za mednarodno sodelovanje in povezovanje z umetnostjo in onkraj nje ter na neki način deluje kot odskočna deska za uresničevanje vizije gibanja neuvrščenih. Projekt se je razvil iz praznine, ki je nastala, ko je umetnica izgubila galerijski prostor v Akri. In tako kot ‘praznina prinaša darove iz kozmosa’, tako Tjaša Rener in umetnice s svojimi deli, ki nosijo pečat ljubezni, v Ljubljano, mesto ljubezni, prinašajo mnoge privlačne drobne darove.

Beti Frim in Ines Sekač, Fragmenti dobe mahocentrizma (14. 9–13. 10. 2023)
Kvadratni meter, Gradbišče (14. 10–13. 11. 2023)
Mori Sikora, Sledi spomina (14. 11–11. 12. 2023)
Manca Žitnik, Znotraj/Zunaj (12. 12. 2023–14. 1. 2024)

KRAJ, KI MU REČEMO DOM

Tjaša Rener se poglobi v odnose med Jugoslavijo in Gano, da bi osvetlila zgodbe, ki so zvečine že pozabljene. Recimo zgodbe o študentih in strokovnjakih iz držav članic neuvrščenih, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v Ljubljano prihajali v okviru bilateralnega sodelovanja, ki je namesto na izkoriščanju temeljilo na medsebojnem spoštovanju in podpori. Avtorica se osredotoči na zgodbo Metode, edine Slovenke, ki je v Gani ostala in si tam z ganskim možem ustvarila dom. Delo beleži zgodbi dveh žensk različnih generacij, ki sta si v Gani ustvarili življenje, tudi z vizualnimi elementi, v katerih lahko prepoznamo odmeve življenja v Sloveniji, recimo s predmeti, ki spominjajo na čas osemdesetih let in na obdobje pred tem. To domačnost prekine nesrečna Metodina zgodba o tem, kako je postala tujka v lastni državi – ker je v jugoslovanskem potnem listu opustila svoj slovenski priimek, so ji ob neskladnosti imen na dokumentih zadržali pokojnino. Zgodba Tjaše Rener o Metodi odzvanja s potovanjem nas vseh pri iskanju niše, ki bi ji lahko v tem razgretem svetu rekli dom. Odmevi oddaljene preteklosti se zdijo daleč, vse dokler ne trčijo ob »kraj, ki mu rečemo dom«.