Mori Sikora

Umetnica, popotnica in aktivistka Mori Sikora se v svojem delu poglablja v tematiko efemernosti ter raziskuje povezanost naravnega sveta s svetom človeka. V ospredju njenega ustvarjalnega procesa je raziskovanje naravnih materialov (rastline, rože, naravni izvlečki, barve, tkanine, les, veje). Za letošnji bienale je pripravila postminimalistično kiparsko sliko v obliki ritualnih zastavic. Izdelala jih je s pomočjo naravnih barv, rastlinskih izvlečkov hibiskusa in indiga ter jih izobesila na drevo. Mori Sikora drevesne veje razume kot objekte, ki nosijo poseben naboj in obenem simbolizirajo potencial tako za nadaljevanje kot za konec življenja. Prireja tudi delavnice, na katerih lahko otroci in odrasli doživijo njen umetniški proces, ki tako postane platforma za poglobljeno razpravo o trajnosti, posthumanizmu ter odnosu človeštva do planeta. Tega lahko metaforično ubesedimo kot poetičnost udarca s kladivom po roži.