Grafična mapa umetnikov 35. grafičnega bienala Ljubljana, Sveti kot

16. 11.–3. 12. 2023, Plečnikova trafika, Prešernov trg

Grafični bienale Ljubljana je bil ustanovljen leta 1955 po vzoru tedaj mladega razstavnega formata, ki se je vse pogosteje pojavljal v različnih delih sveta. Napeta polarizacija kot posledica antagonizma dveh velesil, ki sta po drugi svetovni vojni obvladovali svet, ni povzročila le procesa globalne geopolitične preobrazbe, temveč tudi preoblikovanje pojma kolektivne zavesti, kar je ponudilo alternativo za dotedanje dojemanje sveta. Ne glede na nevtralno stališče in odsotnost kolonialne preteklosti je ta mednarodna umetniška manifestacija, podobno kot njene sorodne različice, sledila posebnim ideološkim ciljem, ki so presegali zgolj estetsko izkušnjo.

Izhajajoč iz obdobja postopne tranzicije, v katerem je Socialistična federativna republika Jugoslavija iz sprva trdne zaveznice sovjetskega bloka po razglasu nezaupnice postala ena glavnih pobudnic gibanja neuvrščenih, je bil ljubljanski grafični bienale zasnovan kot platforma, ki naj bi z vzpostavljanjem novih mostov dialoga na področju grafične umetnosti obenem spodbudila načela medsebojnega spoštovanja, enakopravnosti in sobivanja, h katerim je stremel porajajoči se politični tok.

V skoraj sedemdesetih letih obstoja je za razvoj ljubljanskega grafičnega bienala poleg širitve vidikov, kot sta format in sam medij, značilno, da je bil sposoben prevzeti lastnosti, ki jih običajno pripisujemo tisku – eksperimentiranje, preobražanje in inovacije –, ter ohranjati vrednote svobode, modernosti, demokracije in dostopnosti, iz katerih je ob svoji ustanovitvi izhajal.

V sedanjem globalnem kontekstu, v katerem prevladujejo podroben pregled posledic kolonializma, analiza emancipatornih procesov dekolonizacije in restitucija zgodovinskega spomina, si tudi svet umetnosti prizadeva razmišljati onstran parametrov, določenih z zahodnim univerzalizmom, in soustvarjati nove oblike solidarnosti. 35. grafični bienale Ljubljana z naslovom Iz praznine so prišli darovi kozmosa sledi metodološkemu pristopu ganskega umetnika in umetniškega vodje tokratnega bienala Ibrahima Mahame, da bi spodkopal ustaljene pripovedne vaje razstavnega formata, med drugim s prepletanjem umetniških praks z dekolonialnim pristopom, decentralizirano udeležbo in izkušnjo sodelovanja, ter na ta način raziskal praznino, osrednji pojem bienala, kot potencialni prostor za ustvarjanje novih prihodnosti kolektivne emancipacije.

Ibrahim Mahama je pri snovanju bienala v svojih prvotnih zapiskih praznino ponazoril z risbo postelje kot arhitekturne forme, pod katero je prazen prostor, vendar s poudarkom, da lahko ta temačni, skrivnostni, onirični prostor pod posteljo razumemo kot prostor potenciala; prostor, kjer se začne in konča cikel življenja, kraj, kjer se srečajo spomini in sanje in kjer prebivajo duhovi neuresničenih prihodnosti. Prazen prostor, v katerem bi lahko s sodobnim preoblikovanjem vzniknilo nekaj radikalno novega. V mnogih domovih najrazličnejših kultur je sveti kot podoben arhitekturni element in ni nujno zavezan določeni veroizpovedi, temveč je predvsem namenjen čaščenju, duhovnosti ali povezavi s presežnostjo.

V skladu z Derridajevim pojmovanjem aporije daru bi bil to tudi kraj, kjer bi lahko kozmosu povrnili dar za prejeto. Čeprav zahteva po vzajemnosti vztraja pri simbolni izmenjavi (prejemnik vzame darilo z zavedanjem, da se v zameno pričakuje enako ali večje darilo), njegova vrednost ni ekonomska, ampak družbena, njegova glavna naloga pa bi bila oblikovanje in vzdrževanje medčloveških odnosov in družbenih mrež. Grafična mapa umetnikov 35. grafičnega bienala Ljubljana ima naslov Sveti kot in vključuje izbor grafik in multiplov, katerim lahko pripišemo status daritve, da bi tvorili simbolično manifestacijo nazorskih teženj bienala, saj ne nazadnje z umestitvijo v javni prostor mimoidočim odstirajo razmislek o novih predstavah, imaginariju, praksah ter pomenu daritve in vzajemnosti.

Umetniki in umetnice

Jihan El Tahri, Soghra Khurasani, Ibrahim Mahama, Tjaša Rener, Jaanus Samma, School of Mutants (Hamedine Kane, Stéphane Verlet-Bottéro), Janek Simon, Temitayo Ogunbiyi

Kustosinja razstave in avtorica besedila

Yasmín Martín Vodopivec

O razstavnem prizorišču

Plečnikova trafika na Prešernovem trgu je eden od treh kioskov, ki jih je v Ljubljani zasnoval najpomembnejši arhitekt v slovenski zgodovini. Leta 2021 so bila izbrana dela Jožeta Plečnika v Ljubljani vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine kot izjemen primer urejanja javnega prostora v skladu s človeškim merilom.

Julija 1956 je na otočju Brioni potekalo srečanje, na katerem so Josip Broz - Tito, Džavaharlal Nehru in Abdel Naser, kot voditelji Jugoslavije, Indije in Egipta, podpisali Brionsko deklaracijo, v kateri so pozvali k miru, širjenju svobode ter odpravi nadvlade ene države nad drugo in ki je bila ključna za ustanovitev gibanja neuvrščenih. Jeseni istega leta si je Jože Plečnik na Brionih ogledal izvedbo svojega zadnjega v celoti dokončanega projekta, gradnjo vrtnega paviljona na protokolarnem območju rezidence predsednika Josipa Broza - Tita. Kljub arhitektovi želji in dvema organiziranima poskusoma se srečanje med Plečnikom in Titom ni zgodilo.

O grafični mapi

V sklopu zgodovine Grafičnega bienala Ljubljana tradicija grafične mape sega vsaj v začetek sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je ob 9. mednarodni grafični razstavi leta 1971 izšla grafična mapa 15 slovenskih umetnic in umetnikov. Tudi v naslednjih desetletjih so ob bienalih in kasneje v okviru dejavnosti MGLC izhajale grafične mape domačih in tujih avtorjev. Sodobna tradicija izdajanja map, pri katerih svoja dela prispevajo na bienalu sodelujoči umetniki, pa sega v leto 2017, ko je ob 32. grafičnem bienalu Kriterij rojstva kustos Tevž Logar zasnoval grafično mapo Praznina. Mapa je izšla tudi ob 33. grafičnem bienalu z naslovom Vice v lisice, kuriral pa jo je umetniški kolektiv Slavs and Tatars.

Viri in literatura

African Arts, blaxTARLINES, ur. Ruth Simbao in Kwaku Boafo Kissiedu, University of California, zvezek 54, št. 2, poletje 2021.

Oliver Basciano, »What does the ‘Global South’ Even Mean?«, ArtReview, 23. 8. 2023, https://artreview.com/what-does-the-global-south-even-mean/?fbclid=IwAR2mzCP1raajbS64FOw3RxCOutWKVP8Iwb-fEN6XXiiDrSdA-PMf7KRv9TM.

Azu Nwagbogu, »Ibrahim Mahama Builds Museums of the Future«, ArtReview, 18. 5. 2022, https://artreview.com/ibrahim-mahama-builds-museums-of-the-future/.

Bojana Piškur, »Solidarnost«, Moderna galerija Ljubljana, http://www.mg-lj.si/si/dogodki/2852/solidarnost-bojana-piskur/.

Bojana Piškur, »Non-Aligned Movement«, Moderna galerija Ljubljana, https://glossary.mg-lj.si/referential-fields/commons-solidarity/non-aligned-movement.

Eric Repphun, »Anything in Exchange for the World: Jean Baudrillard, Jacques Derrida, and the Aqedah«, The International Journal of Baudrillard Studies, zvezek 7, št. 2, julij 2010, https://baudrillardstudies.ubishops.ca/anything-in-exchange-for-the-world/.