Max Cegielski in Janek Simon

Izhodišče dela predstavlja spomenik prvemu predsedniku Republike Gane Kwameju Nkrumahu, ki ga je zasnovala poljska kiparka Alina Ślesińska, slovesno pa so ga odkrili v Winnebi, ganskem obmorskem mestecu leta 1965. Že naslednje leto, ko je bil Nkrumah v državnem udaru, ki ga je spodbudila CIA, odstavljen s položaja, je bil spomenik porušen. Umetnika sta v Cukrarni, razstavnem prizorišču bienala, rekonstruirala spomenik, v Gani pa sta izvedla delavnice kolektivnih razprav o pomenu te geste kot metafore sodobnega ukvarjanja s skupnimi vzhodnoevropskimi in afriškimi zgodovinami šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja. Po prvotnih načrtih naj bi bil spomenik izdelan iz italijanskega marmorja, zato avtorja v projektu obravnavata materialnost sodobne rekonstrukcije kot orodja za uporabo zgodovine pri oblikovanju novih naracij v sedanjosti. S pomočjo arhivskega raziskovanja in intervjujev s še živečimi pričami iz tistega obdobja raziščeta tudi različne kontekste postavitve spomenika – delo poljskih arhitektov in ekonomistov v Gani, dediščino Kwameja Nkrumaha in izmuzljivo prisotnost same Aline Ślesińske.